Nona Eda nam je povedala resni?no zgodbo o kurirju Vinku

nonna NikV vasi Kred so se namestili nemški vojaki. Imeli so veliko orožja in kamione s katerimi so prevažali njihove vojake in seveda tudi brzostrelke, puške, bajonete in ostalo. Bili so na  našem teritoriju po  vseh naših vaseh. Po gozdovih so se skrivali partizani, ki sprva niso bili dobro organizirani, saj so bili brez orožja, pa tudi obleke niso imeli. V?asih so napadli kak Nemški kamion, da so potem pobrali puške in še kaj, kar so potrebovali.  Postojanko so imeli nad vasjo Breginj in od tam so potem  na štabe nosili pošto, hrano za partizane in tudi sanitetni material za ranjence.

Nekega dne sta dva kurirja naletela na skupino Nemcev, ki so ju ulovili in odpeljali v vas Kred, da bi ju zasliševali. Zvedeti so hoteli, kje se nahajajo partizani. Kurir Vinko iz vasi Kred je kar mol?al, ni hotel povedati ni?, saj se je zavedal, da ?e bo izdal svoje tovariše, jih bodo vse postrelili, ?e pa bo mol?al bodo samo njega. To je bilo plemenito dejanje. Nemci so ga odpeljali na jaso, kjer si je moral sam kopati jamo, potem pa so ga ustrelili in ga zagrebli. Njegova mama je bila zelo žalostna, vendar tudi ponosna na sina, saj je rešil veliko življenj.
Žal pa se zgodba kljub junaškemu dejanju ni lepo kon?ala, ker je drugi kurir partizane izdal. Nemci so jih zajeli in postrelili. Tudi njega so verjetno ustrelili, saj ga ni nih?e ve? videl.
Ko je bilo vsega konec je nemški komandant sklical vse vojake in jim dal za vzor tovariša Vinka. Vojak ne sme izdati tovarišev.
Vinko je napravil plemenito delo, ker ni nobenega izdal in na svetu bi bilo lepo živeti, ?e bi bilo ve? takih ljudi.
Danes smo lahko sre?ni, da tu pri nas ni vojne.
Lepo živimo v združeni Evropi.